Domača koruza

Koruza se nanaša na enoletne zelnate rastline, ki so ena najdragocenejših zelenjavnih rastlin. Odrasli pridelek se lahko uporablja kot priloga k različnim jedem, peki okusnega koruznega kruha, pa tudi zrnja za krmo živine. Povejmo vam, kako se koruza goji v državi. Po branju tega članka boste natančno vedeli, kako gojiti koruzo..

Priljubljene sorte koruze

Aurika je zgodnji zrel hibrid, ki vam omogoča, da dobite sladko sočno koruzo. Rastna sezona je 80 dni, na vsaki rastlini se oblikujejo dve storži. Slednje lahko znatno poveča donos gojenja te zelenjave. Upoštevajte, da je ta hibrid priljubljen v južnih regijah države..

Sipina. Še en zgodnje zrel hibrid, katerega višina ne presega 2 metra. To je sladka sorta, katere pridelek je namenjen izključno sveži hrani..

Zore Nabrana zgodnja zrela sorta, ki je namenjena bolj za konzerviranje. Višina stebla ne presega enega metra in pol, kar lahko znatno poenostavi obiranje. Takšno koruzo gojijo za žito.

Sajenje koruze

Uporaba gnojila

Gojenje koruze ni težko. Potrebno je le ustvariti optimalne pogoje za rast te kulture. Potrebno je pripraviti tla za setev jeseni, v ta namen se zemlja pokrije do globine približno 30 centimetrov. Potrebno je odstraniti vse plevele, pa tudi uporabiti ustrezna organska gnojila za koruzo.

Priporočljivo je tudi nanašanje kalijevih soli in superfosfata v tla še pred setvijo. Stopnja nanosa gnojil je 400 gramov superfosfata, 250 gramov kalijeve soli in 50 kilogramov organskih gnojil na 10 kvadratnih metrov ležišč.

Najučinkoviteje je vnos gnilega gnoja ali druge organske snovi. Stopnja vnosa organskih snovi se lahko poveča. Mlada koruza, kot nobena druga rastlina, lahko iz gnoja pridobi potrebne elemente v sledovih za rast. Toda za prelivanje ni priporočljivo uporabljati nitratnih gnojil, ki vsebujejo dušik. Dejstvo je, da ima ta rastlina sposobnost kopičenja nitratov, kar posledično vpliva na kakovost pridelanega pridelka. Za koruzo morate uporabiti herbicide, kar vam bo omogočilo odličen pridelek.

Sajenje semen

Neposredno setev mlade koruze se lahko opravi konec aprila ali v začetku maja. Do tega časa se bo zemlja popolno segrela, temperatura zraka pa bo dosegla 10 stopinj. Sajenje koruze je potrebno v predhodno pripravljene majhne luknje. Takšne luknje lahko naredite na sveže izkopanih tleh z ostrim lesenim zatičem. Globina pristajanja je 5 centimetrov.

Za setev vzemite tri do štiri semena v vsako jamico in jo nežno napolnite z zemljo. Najbolje je posejati koruzo v vrstah, medvrstne razmike pa naj bodo vsaj 30 centimetrov. Po pojavu prvih sadik se opravi redčenje zasaditev, v vsaki luknji pa ostaneta ena ali dve močni močni rastlini. Proge po nastanku sadik je treba nujno razbiti. Skrb za mlade pristanke vam bo vzela najmanj časa.

Gojenje sadik

V zadnjih letih je tehnologija gojenja koruze z uporabo sadik postala priljubljena. V tem primeru lahko semena posadite doma v majhnih papirnatih skodelicah. Substrat je pripravljen iz komposta in šote. Tako hranljiva mešanica tal vam bo omogočila gojenje močnih in sposobnih sadik..

Sajenje semen za sadike

V vsako skodelico morate posaditi eno zrno, po vrhu pa jih posujte s suhim peskom. Sadike koruze zahtevajo vzdrževanje temperature na približno 20 stopinj, rastline pa bodo potrebovale malo gnojila in zmerno zalivanje.

Teden dni pred presaditvijo v tla ga moramo hraniti s superfosfatom in sečnino. Pri presajanju sadik v odprto tla je potrebno rastline obilno posipati s peskom in vodo. Pri gojenju koruze in presajanju sadik je treba zagotoviti, da koreninski sistem rastlin ni poškodovan. Nega sadike je sestavljena iz zalivanja in prezračevanja.

Pravilna nega koruze

Ta kultura ni zelo zahtevna pri negi, naloge vrtnarja pa bodo vključevale razrahljanje tal, redno prelivanje, redčenje sadik in odstranjevanje površinskega filma na tleh, ki se pojavi po dežju in zalivanju. Po nastanku 5-6 listov na glavnem steblu se lahko pojavijo stranski poganjki. Takšni poganjki izčrpavajo koruzo, zato jih je treba odstraniti. Skrb za pristanek ni zapletena.

Zalivanje rastlin

Rastlina zlahka prenaša pomanjkanje vlage, hkrati pa mora vrtnar upoštevati, da lahko rastlina ob pomanjkanju rednega zalivanja meče mehke in aktivno cveti. Kasneje poslabša pridelek. Zato skrb za ta pridelek vključuje obilno zalivanje. Optimalno zalivanje tega pridelka enkrat na teden.

Koruza spada v monološko kategorijo rastlin. Se pravi, da je hkrati oblikoval moška in ženska socvetja. Vrtnar bo moral rahlo pretresti panike, kar bo izboljšalo onesnaženost, zato se bo donos te vrtne rastline povečal. To je celotna nega tega pridelka..

Med rastno sezono je priporočljivo opraviti več prelivov, za katere lahko uporabljajte kompleksna gnojila, vendar je treba biti pozoren na njihovo sestavo. Uporaba tako kompleksne prehrane z vsebnostjo dušika ni priporočljiva. Tudi v poletni sezoni lahko vrhunski preliv naredite z mulleinom ali humusom.

Zrelo sadje

Nabiranje koruze za zrnje se opravi ob prejemu zrnja mlečne zrelosti. Vrtnar bo lahko vizualno določil zorenje koruze, ko bodo na ušesih opazni znaki sušenja robov. Uho samo pridobi svetlo zeleno barvo, niti pa začnejo temniti. Ko pritisnemo na zrelo koruzno zrno, se njegova lupina razpoči in iz nje priteče značilna bela tekočina.

Nabiranje koruze lahko traja dva tedna. Hkrati zorjene rastline ne smemo dlje časa prekomerno izpostavljati, saj lahko to negativno vpliva na okus gojenega pridelka. Da, in tako zrela koruza privlači različne ptice, ki hitro kljunijo zrna, s čimer znatno zmanjšajo pridelek koruze.

Nabiranje je mogoče ročno ali s posebno opremo. Slednji se uporablja predvsem na velikih kmetijah, kjer lahko površina zasaditve tega pridelka doseže več deset hektarjev..

Pogoste bolezni koruze

Koruzna bolezen

Ta pridelek je dovzeten za naslednje bolezni:

1. Steblo bakterijske gnilobe. Na rastlino vpliva gnojna bakterija, v kateri se na zgornjem delu stebel pojavijo majhne kremne lise z vijolično obrobo. Listi prizadetih rastlin se začnejo izsušiti, vrh storža pa začne gniti in ima neprijeten vonj..
2. Bakterioza storžev. To je dokaj pogosta bolezen, ki se kaže v deformaciji dozorelih storžev. Širjenje te bolezni je hrošček hroščev žuželk. Kot profilaksa proti bakteriozi lahko imenujemo globoko oranje in vžig ostankov vrhov..
3. Bela gniloba. Ta bolezen se kaže z značilnimi pikami na steblu z bombažnim cvetom. Prizadete rastline začnejo zaostajati v rasti in kmalu odmrejo. Obdelava bele gnilobe vključuje obdelavo zasaditev z ustreznimi kemikalijami.
4. Rdeča gniloba. Ta bolezen se manifestira s pojavom na vrhu ušes rdečkaste plošče. Kmalu vsa zrna v storžu dobijo značilno rdečo barvo in neprijeten vonj. Obdelava rdeče gnilobe je sestavljena iz obdelave semen z različnimi fungicidi.