Napovedovalci kmetijske napovedi

Pri izvajanju fitosanitarnega spremljanja in razvoju napovedi je treba določiti in upoštevati stanje prebivalstva. To je mogoče, če je za škodljive vrste znano: kateri dejavniki, kdaj in v kakšnem količinskem smislu lahko vplivajo na razvoj populacije. Znanstveniki so običajno med študijo, kopičenjem podatkov in njihovo analizo izbrali okoljske dejavnike za napoved, ki bi jih lahko izrazili s kvantitativnimi ocenami. Takšni dejavniki se imenujejo - napovedovalci napovedi

Napovedovalci napovedi - to so okoljski dejavniki, izraženi kvantitativno v obliki določenih kazalcev, ki pomembno vplivajo na razvoj škodljivih populacij, ki omogočajo njihovo spremljanje in napovedovanje.

Napovedovalci večletne napovedi so lahko površina pod določenimi posevki, sortami in njihovo razmerje v strukturi posejanih površin, uvedba novih sort, površina zimskih posevkov, posejanih na strniščih predhodnikov, popolnost in kakovost tehnoloških ukrepov, sprejetih za gojenje in zaščito rastlin, površine, ki so primerne za namakanje oz. odvodnjavanje, stopnja specializacije kmetij, pogostost sončne aktivnosti in številke Wolfa.

Napovedovalci za dolgoročno napoved

Za dolgoročno napoved izbor napovedovalcev se opravi na podlagi temeljite študije bioloških značilnosti škodljivcev. V njegovem življenjskem ciklu najdemo in ločimo kritična obdobja - življenjski čas vrste, od katere je odvisno stanje in razvoj populacije. Lahko bi bilo:

• a) rastna sezona, ko v mirovanju (diapavzi) del populacije umre (pozna jesen, zima, zgodnja pomlad)-
• b) obdobja, ko je potencial vrste realiziran in od katere optimalnosti je odvisna plodnost in zagotovljena možnost razvoja glavnega preživetnega dela nove generacije-
• c) obdobje prehranjevanja, kopičenja snovi, potrebnih za razvoj in pripravo na prezimovanje, od katerih je odvisna ohranitev vrste.

Takšna kritična obdobja je mogoče razlikovati od 3-6, hkrati pa natančno določiti naravo in stopnjo njihovega vpliva z uporabo metod statistike in sistemske analize. Ena takih metod je korelacijska analiza. Iz večjega števila vplivnih dejavnikov se izbere 1–3, ki določajo razvoj populacije za 75–80 ali več. Za okoljske dejavnike je treba določiti tudi, katere vrednosti bodo za vrsto ekstremne (neugodne), pri katerih bodo optimalne in nikakor ne bodo imele pomembnega učinka. Takšna analiza zahteva dolgoročne podatke (po možnosti 10 ali več let).

Kot dodatni napovedovalci se uporabljajo kazalniki količinskih značilnosti stanja prebivalstva:

• odstotek zasedenih površin-
• moč-
• stopnja prebivalstva-
• starostna sestava-
• morfo-fiziološki kazalniki-
• in druge, za katere v daljšem časovnem obdobju določajo najvišjo, najnižjo in povprečno raven.

Od okoljskih dejavnikov se pogosto uporabljajo informacije hidrometeorološke službe, kar zmanjšuje stroške zbiranja podatkov o izvoru.

Napovedovalci kratkoročne napovedi

Za kratkoročno napoved izberejo napovedovalce, ki omogočajo napovedovanje fenologije škodljivih vrst in rastlin ter druge kazalnike stanja prebivalstva, od katerih so odvisni stopnja škode in čas spremljanja ter zaščita rastlin. Kot napovedovalci okolja se uporabljajo dejanski potek temperatur, vsota pozitivnih, aktivnih in učinkovitih temperatur, padavine, vlažnost zraka in tal ter drugi hidrotermalni kazalci. Ta smer ima trenutno natančen razvoj in obete, zlasti za kratkoročno prognozo bolezni in škodljivcev..

Pri fitosanitarnem spremljanju se zelo pogosto uporabljajo podatki o ulovu žuželk in trosov na različnih vrstah pasti, ki omogočajo določitev časa in dinamike razvoja, fenologije škodljivih vrst in drugih kazalcev trenutnega stanja populacij..

Fenofazni škodljivci, določeni v stopnjah. Poleg tega je sprejeto, da se izraz "sam" uporablja, kadar določeno fenofazo odkrijemo pri več kot petih osebah, "začetek faze"- do 20,"masni fazni prehod"- do 50 posameznikov in več,"konec faze"- pri 80 posameznikih in več. Takšna ocena faznih fenologij je dana pri napovedovanju z meteorološkimi napovedniki in podatki o pasti.

Kot napovedovalci, ki upravičujejo raven škode in potrebo po uporabi zaščitnih ukrepov koeficient resnosti, prag škode (PU), ekonomski prag škodljivosti (EPO), ekološki in gospodarski prag (EEP). EPV se določi za določeno območje v dveh kazalnikih - najvišjem in najnižjem in je določen v skladu s posebnimi pogoji rastne sezone, kulture, polja. Za odpoved se ukrepi proti škodljivcem opirajo na kazalnike razmerja koristnih organizmov in škodljivcev.