Spremljanje in spremljanje rastlinskih bolezni

Splošne določbe za beleženje in spremljanje rastlinskih bolezni

Za napoved razvoja rastlinskih bolezni je treba spremljati bolezni. Tako boste pridelek prihranili pred morebitnimi izgubami, ki so lahko posledica poraza nekaterih bolezni..

V stacionarnih območjih se določi čas prve manifestacije bolezni in dinamika njenega nadaljnjega razvoja. Takšna mesta se odlikujejo po najbolj tipičnem gospodarstvu za to cono. Število rastišč je določeno glede na gospodarski pomen pridelkov. Stacionarna mesta so običajno nameščena na 2-3 poljih matrike, kjer rastline prizadene kompleks osnovnih bolezni. Opazovanja in štetja tu potekajo sistematično, vsaj vsakih 10 dni, v celotni vegetaciji rastlin.

Pri izvajanju števila bolezni rastlin je potrebno, da so rezultati dovolj natančni glede na njihovo zanesljivost. Ta kazalnik je odvisen od skupnega števila rastlin na anketiranem območju, odstotka obolelih rastlin in drugih dejavnikov, števila pregledanih osebkov. Zato se računovodski podatki ocenjujejo z napako opazovanja po formuli:

kje:

• m - napaka opazovanja (v delih od 1)-
• s - število rastlin v vsakem vzorcu-
• S - skupno število rastlin na študijskem območju-
• P - število obolelih rastlin (v deležih od 1) od števila pregledanih.

Na 95. stopnji zaupanja bi moralo biti število prizadetih rastlin znotraj P ± 2m iz enote (skupno število rastlin). Če so potrebni natančnejši podatki, povečajte število rastlin v vzorcu.

Skupno število rastlin na njivi se določi s poznavanjem hitrosti setve semen in njihove poljske kalitve. Prav tako je mogoče skupno število rastlin določiti s štetjem števila rastlin na 1 linearni meter, na 1 m2 ali drugo enoto, z obveznim pretvorbo na 1 hektar ali skupno njivsko površino.V sadnih sestojih se število rastlin v vrsti pomnoži s številom vrstic v ploskvi.

Tehnika beleženja rastlinskih bolezni vključuje splošno oceno stanja rastlin na polju in v verjetnih vzorcih, vzorčenje in temeljit pregled. Rastline ali njihove posamezne organe pregledajo neposredno na terenu, ponekod - v laboratoriju. Glede na vrsto odkritja bolezni na terenu je lahko vzorec referenčno mesto (z žariščno manifestacijo bolezni) ali skupina rastlin (z enakomernim difuznim širjenjem bolezni), ki jih pregledamo na enem mestu brez izbire. Vzorci se odvzamejo diagonalno, dve polovično diagonali, razporejeni ali kako drugače v skladu s konfiguracijo polja, ob upoštevanju njegovih značilnosti.

Glavni elementi računovodstva so razširjenost (razširjenost) ali pogostost odkrivanja bolezni

Prevalenca bolezni - število obolelih rastlin ali njihovih organov, izraženo v odstotkih od celotnega števila pregledanih pri obračunavanju rastlin.

Ta kazalnik je določen s formulo:

kje:

• n - število obolelih rastlin-
• N - skupno število rastlin v vzorcih.

Razširjenost bolezni pri štetju na več poljih kmetije, različnih v območju, okrožju ali regiji, se izračuna kot tehtani povprečni kazalnik ob upoštevanju površin, na katerih so bile izvedene raziskave.

Včasih je za karakterizacijo manifestacije bolezni dovolj en sam kazalnik razširjenosti. To velja za bolezni, ki povzročajo popolno smrt rastlin ali njihovih posameznih organov, na katerih se oblikuje pridelek. To so bolezni, ki povzročajo smrt sadik, venenje, smuti in nekatere druge.

Intenzivnost razvoja bolezni ali preprosto razvoja bolezni je kvalitativni kazalnik, ki se določi s površino prizadete površine organov, prekritih s pustulami, plaki, pikami ali intenzivnostjo manifestacije drugih simptomov bolezni. Za oceno stopnje manifestacije bolezni uporabljamo očesne lestvice, ki so specifične za številne bolezni, z ustreznim številom točk (običajno 4-5), določite pa lahko tudi odstotek površine prizadetega tkiva (organa) obračunskih rastlin.

Pri uporabi lestvic za ocenjevanje bolezni se običajno držijo naslednje stopnje:

• 0 - zdrava rastlina-
• 1 - šibka poškodba rastline ali organa-
• 2 - srednje lezije, močno prizadeti organi se ne pojavijo-
• 3 - srednje poškodbe, nekatere rastline ali organi so močno prizadeti-
• 4 - huda poškodba rastlin ali organov, njihova smrt.

Ocena intenzivnosti manifestacije bolezni je podana glede na izgube, ki jih bolezen povzroča. Lahko je - depresija, zmeren razvoj bolezni, epifitoza.

V primeru, da se intenzivnost razvoja bolezni upošteva na kroglični lestvici, se izračuna povprečni rezultat lezije in kadar se razširjenost upošteva v odstotkih, se povprečni odstotek razvoja izračuna po formuli:

kje:

• R- intenzivnost razvoja bolezni (ocena ali odstotek)-
• Σ (a × b) - vsota proizvodov števila obolelih rastlin z ustreznim rezultatom ali odstotkom škode-
• N - skupno število rastlin na računu.

Če želite prevesti indikator razvoja bolezni iz ocenjevalne lestvice v odstotek, uporabite formulo:

kje:

Do - najvišji rezultat na merilni lestvici.

Ta formula zagotavlja zadovoljivo natančnost pri uporabi računovodskih lestvic z enakomerno porazdelitvijo med ocenjenimi stopnjami - točkami ali odstotki. Kazalnik razvoja bolezni za skupino polj je opredeljen kot njegovo tehtano povprečje.

Na podlagi podatkov o razširjenosti in razvoju kmetijskih bolezni je mogoče določiti obseg škode, ki jo povzročijo. Neposredna škoda zaradi bolezni se kaže v zmanjšanju kakovosti pridobljenih izdelkov ali zmanjšanju pridelka. Takšna škoda je določena glede na odstotek odmrlih rastlin ali tistih, ki niso obrodile pridelka. Na primer z boleznijo žitnih posevkov s smutijem, pa tudi s smrtjo sadnih jajčnikov ali v sadnih pridelkih itd..

V primerih, ko bolezen ne povzroči smrti celotne rastline ali njenih delov, ki tvorijo pridelek, škode zaradi bolezni ni mogoče neposredno izračunati. Ugotovljeno je eksperimentalno s primerjavo donosa zdravih in obolelih rastlin. Če želite to narediti, določite zmanjšanje donosa v količinskem smislu, na primer tako, da zmanjšate število in absolutno maso zrn v ušesu. Seveda so izgube izražene v odstotkih na obračunsko enoto (število rastlin, površina) in se izračunajo po formuli:

kje:

• V - izgube pridelka,-
• ampak - obiranje obolelih rastlin-
• A - obiranje zdravih rastlin.

Za bolezni različnih kultur empirično izračunamo formule ali lestvice, s katerimi se določi njihova škodljivost.